Otroška soba ni samo soba za dojenčka, temveč tudi soba za šolarčka.
Soba za dojenčka se nekoliko razlikuje od sobe za šolarja. Mali dojenčki imajo otroške sobe polne igrač, majhno posteljo, risane junake, itd. Čim otrok prične guliti šolske klopi, pa se pogled na njihovo sobo pogosto spremeni. Otroci pričnejo odraščati, potrebujejo prostor, kjer delajo nalogo, kjer lahko ustvarjajo.
Dandanes je otroška soba tudi prostor, kjer se nahaja računalnik in vsa sodobna tehnologija. V preteklosti so bili strokovnjaki prepričani, da nikakor ni pametno, da se v otroški sobi nahaja računalnik, a kaj ko je slednji sestavni del učnega programa in ga nikakor ne moremo umakniti. Se pa strokovnjaki strinjajo, da je prehod v šolo za otroka pogosto zelo stresen, zato je smiselno, da se nikakor ne menja opreme sobe tako, vendar se otroška soba spreminja počasi, da ima otrok še vedno dovolj prostora, da se lahko igra, da lahko ustvarja in da najde čas, ki ga je prej imel le zase.
Je pa velik problem ta, da se dandanes otroci veliko časa učijo, pogosto poteka učenje tudi skozi igro, tako da določene spremembe zagotovo moramo narediti, da bo lahko samo učenje čim bolje steklo. Arhitektka je prepričana, da je še kako pomembno, da starši poznajo svoje otroke in da vedo, kaj potrebujejo. Saj bodo tako lahko brez težav določili, katere stvari so tiste, ki jih bodo potrebovali za učenje, morebiti je smiselno spremeniti samo določen del otroške sobe. Po njenem mnenju je za otroka pomembno, da ima na voljo še vedno dovolj prostora, ki ga lahko nameni igri. Tako bi naj sobe imele velike predale ali škatle, v katerih bi bile zložene igrače. Otrok nikakor ne bi smel na enkrat uporabljati več različnih škatel igrač, vendar bi se naj igral s samo eno. Po prenehanju igranja bi naj škatlo pospravil in vzel drugo.
Del otroške sobe pa bi se naj spremenil v kotiček za učenje, kjer bi se nahajala pisalna miza. Pisalna miza naj ne bo obrnjena k oknu, vendar mora kljub temu imeti veliko svetlobe, predvsem pa je pomembno, da si otrok svetlobe ne zaslanja in dela sence. Pomembno je tudi, kako so postavljene luči. Otrok mora imeti mizo lepo osvetljeno, svetloba pa najbolje, da prihaja od zgoraj, lahko pa tudi od namizne svetilke. Stol naj bo ergonomski, prav tako ne smemo pozabiti na predale za zvezke in police, na katerih se bodo nahajali leksikoni in knjige, ki jih otrok potrebuje pri učenju. Pri opremljanju ponovno povabimo otroka, da si lahko sam izbere pisalno mizo, da morda sam predlaga kakšen stol želi in da lahko izbrane elemente skupaj sestavite in namestite. Vse elemente v sobi je treba izbirati premišljeno.
Otroška soba naj ne vsebuje odvečnih elementov, prav tako ni treba takoj menjati barve stene in celotnega pohištva. Vselej se naj kupijo izdelki, ki so lahki za vzdrževanje, najprijaznejši je les, barve naj bodo obstojne, kakovosten naj bo tudi stol, da ga bo lahko otrok uporabljal dalj časa in da se bo na njem primerno razvijal. Veliko pozornost je treba nameniti sedenju v času učenja.
Otroška soba raste skupaj z otrokom.